Ključna beseda: Črni obroč

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«

»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen.«

»Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni«

»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen. Nasilje, ki se kaže na različne načine: nasilje zaradi nasilja samega, nasilje kot sredstvo za doseganje oblasti, nasilje nad drugačnostjo, kulturo drugačnosti, nad jezikom, zoper svobodo in enkratnost človekovega življenja«

»Črni obroč je pričevanje. Hkrati tudi vstop v usodo posameznika, njegovo psihologijo in čutenje. Gre za vprašanje nasilja, ki človeka spremeni in mu spremeni tudi pogled na svet in na ljubezen. Nasilje, ki se kaže na različne načine: nasilje zaradi nasilja samega, nasilje kot sredstvo za doseganje oblasti, nasilje nad drugačnostjo, kulturo drugačnosti, nad jezikom, zoper svobodo in enkratnost človekovega življenja.«

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«

»Mene sta Črni obroč in zgodba prepričala in pretresla.«

»Marij Čuk je napisal pričevanjski roman, zgodovinsko utemeljen, tako da bo zvočna knjiga še dolgo odzvanjala med poslušalci – vsaj upam.«

»Marij Čuk v romanu Črni obroč govori o rani, ki se po sto letih še vedno ni zacelila.«

»Branje je bilo zame užitek in priložnost, da se spomin vrne k dogodkom, za katere si vsi želimo, da se nikdar več ne bi ponovili.«

»Otto, videla sva morje!«

»Prijetna lahkomiselna eskapada se je spreminjala v moro. Strah velikokrat strezni človeka, ga spet prizemlji, postavi pred ogledalo, da pogleda vase.«

»Na koncu poti so skrivnosti neznanega. Jutra so sončna, Deževna. Meglena. Temna ali svetla. Na mizah sadje življenja. V srcih nemiren šepet nemirnega časa.«